Deli FB

Preišči ta spletni dnevnik

Utrinki

EXPO MILANO&LAGO MAGGIORE
 (15-16. 10. 2015)

Pomurski sejem iz Gornje Radgone je za svoje zaposlene in njihove partnerje (juhu, to sem tudi jaz ;)), organiziral čudovit izlet na svetovno atrakcijo Expo Milano in vožnjo z ladjico med otočki Maggiore, ki se oddaljeni prb. 80 km od Milana. 
Najprej kar se tiče Expo-ja... tale sejem oz. razstava je nekaj neverjetnega in vsekakor vsak obiskovalec doživi enkratno izkušnjo. Prvo kot prvo nas je presenetil celoten način vstopa na sam Expo, ki je zelo organiziran, varovan in predvse oddaljen od glavnega dogajanja. Ko vstopite na sejem, vas čaka še relativno dolga pot čez stopnišča in most, ko nazadnje le prispete na samo dogajanje in sprva zagledate čudovit lesen paviljon na katerem piše Slovenia. :) Ne glede na dež, se je na dogodek tudi na ta dan zgrnilo več 100.000 ljudi, kar je skorajda nepredstavljivo. To je gužva za znoret. ;) Ampak ima svoj čar, vsekakor. :) Glavna hojnica je noro široka in še bolj noro dolga, levo in desno pa stojijo paviljoni več kot stotih držav; vsak paviljon je svojevrstni arhitekturni fenomen in prvo uro ali dve lahko samo dobesedno buliš v vse fenomenalne stvari okrog sebe. Med temi paviljoni se skrivajo še manjše in večje restavracije z lokalno hrano različnih držav. In kaj je skupnega vsem tem atrakcijam? Gužva! :D Za vstop v en sam paviljon, kjer države predstavljajo predvsem svojo kulinariko in nekatere druge znamenitosti, čakaš v vrsti za vstop prb eno uro, ali več. V italijanski pavlijon celo dve uri in pol. :o 
No, jaz in moj fant nisva najbolj potrpežljive sorte, zato sva si ogledala predvsem dostopnejše atrakcije. Skratka Expo je res neverjetna izkušnja, ki jo priporočam vsakemu. Le dobro se prej naspite in izberite udobno obutev. ;)

Expo 2015 - glavna hojnica

Predtavitev slovenskega čebelarstva.

Expo 2015

Expo 2015 - glavna hojnica

Expo 2015 - vrh češkega paviljona

Še priboljšek - ovrtki polnjeni s sirom, špinačo in rakci


Naslednji dan je sledil še sprošlen izlet z ladnjico med čudoviti otoki Maggiore in odhod proti domu.


Vrtovi na otoku Isola Bella

Razgled na jezero iz vrtov otoka Isola Bella

Vrtovi na otoku Isola Bella
  
Kavica na otoku Pescatori

Tržnica v mestecu Stresa


ČAROBNA TOSKANA
(24-27. 4. 2015)

Spet je prišel prvi maj in s tem naš kratki prvomajski oddih. Tokrat smo se z družbo podali v čarobno Toskano...
Če vsi pravijo, da je Toskana čudovit romantičen kraj, 
vam jaz lahko to le še potrdim. :)

Ker nas je priganjal čas si nismo ogledali vseh biserov, ki jih Toskana ponuja, temveč smo obiskali le "najpomemebenjše točke". Naša pot je potekala v tem vrstnem redu:
Siena-San Gimignano-Pisa-Lucca-Firenze

Seveda sem pričakovala od Toskane ogromno kulinaričnih in vinskih izkušanj, kar je sicer bolj ali manj tudi uspelo.


1. dan - Sienna

Po nekaj urah vožnje, smo prispeli v Sienno, kjer smo se po ogledu mesta vsedli na sončno teraso in si privoščili nekaj za pojesti in hišno vino. Ta dan nas kulinarično ni preveč očaral, je pa nas zato zvečer čakala odlična tolažba. Nepričakovano smo namreč rezervirali hotel v totalno avtentični pokrajni, v nizki zidani hiški med samimi domačini, kurami in limonami. :) Domačini so nam postregli z domačim vinom, žganjem, olivnim olje itd.



































2. dan - San Gimignano - Piza

Drugi dan smo se zjutraj odpravili proti Pizi, še prej pa smo se ustavili v znamenitem San Gimignanu, kjer smo pojedli bojda enega boljših sladoledov na svetu. Sladoled je bil odličen, če je pa bil ravno najboljši, pa bi lahko debatirali od okusa do okusa...:)





Ko smo se iz San Gimignana odpravili proti Pisi, smo se zapeljali iz avtoceste in se peljali po stranskih cestah, kjer smo lahko opazovali čudovito toskansko pokrajno. Ustavili smo se na manjšem gričku, da so se tudi fotografski navdušenci lahko nasitili. :) 



Nazadnje smo prispeli še v Piso, kjer smo naredili nekaj tipičnih fotk, si ogledali mesto in spet zašli v restavracijo, ki je z več kot povprečno ne morem oceniti. Pač, nismo imeli sreče. :)



 






 Zvečer smo si privoščili domači nerezek iz toskanskih sestavin, ki smo jih nakupili v bližnjem marketu.Ta pa je bil dober! :)

 
 3. dan - Lucca in Firenze

Tretji dan smo se najprej zapeljali do manjšega mesteca Lucca, kjer smo se sprehodili po starem delu mesta in si privoščili dobro kavico. 

 
 Poslikala sem tudi namizno dekoracijo, ki me je čisto očarala. :) V sosednjih lončkih so bili še šparglji, češnjevi paradižniki in podobno.



Odrinili smo v Firenze, kjer smo po nekaj nevšečnostih s hotelom končno prišli do ogleda mesta, nakar je začelo deževati. Še dobro, saj smo se zatekli na osrednjo tržnico, kjer imajo eno nastropje rezrvirano za improvizirane restavracije, kjer iz svežih sestavin pripravljajo prigrizke, pa tudi večje porcije odliiične hrane. Sama sem si privoščila rižoto s črnimi tartufi in kozarec rdečega vina, kar še danes ne morem prehvaliti. :)

 






 







 







Sledil je še ogled mesta, kos pice, nekaj kozarcev piva in vino, potem pa spat med komarje. :/

 
 
 


4. dan odhod domov in Palma Nova
Ko smo se peljali domov, smo se seveda ustavili še v outletu v Palma Novi. Moje mnenje? Izguba časa, jedli smo porazne špagete in se šetali med trgovinami, ki so kljub znižanju bile še zmeraj zelo drage. Brez veze. :)

Avtomobilski izlet po Toscani je bil krasen in prepričana sem, da ga bomo čez nekaj let še ponovili. :)

VERONA

(11-12.12.2014)

Italija! Bella Italia!
Nazadnje sem bila v Italiji pred hmmm... 8 leti? In že takrat me je očerala, zato sem bila presrečna, ko naju je s fantom moja draga tašča povabila, da jo spremljava v Verono na poslovno pot. 
Kje lahko najdeš boljšo taščo? ;)

Dva dni je res malo, a ravno dovolj, da sem si napolnila baterije in zapravila pol plače na italijanskih začimbah. Kaj češ, ne morem si pomagat. :)

Pa če začnemo kar pri tržnici... v centru Verone vsako leto postavijo veliko božično tržnico, kjer najdeš vse. In če rečem vse, je to VSE! 
Med drugim seveda tudi meni ljube začimbe in stojnice z avtohtono hitro hrano.



Kar se tiče začimb se nabavla naslednje:
1. mešanico poprov
2. kapre v soli
3. sušene paradižnike
4. gorčična semena
5. mešanico začimb za testenine, ki sem jih intuitivno poimenovala Agliore (aglio pomeni česen, med drugim pa je v tej mešanice še zeloo pekoč čili, bazilika in po moje še kaj zelenega.)
5. mediteranski čaj iz agrumov
JUPI, srečna ko malo dete! :)



Za večerjo smo se odpravili v pristno italijansko restavracijo, v katero nas je peljal domačin, kar je najboljši garant, da boste jedli dobro hrano. 
Zakaj prava italijanska restavracija?
1. Vsi so izgledali italijansko. :)
2. Vsi so zelo glasno, drug prek drugega govorili italijansko.
3. Dobra italijanska hrana in značilen ambient.

Koncept gostilne je bil zelo zanimiv, predvsem pa drugačen, kot smo vajeni v Sloveniji. Na mizah nas niso pričakali jedilniki, temveč nam je po moje "šefica", ponudila nekaj jedi, ki so na današnjem meniju. Predjedi (polento in rižoto) so nam postregli običajno, med tem ko so voziček poln mesa vozili med mizami in ga stregli po individualnih željah stranke. Ok, jaz si nisem naročila vsega tega, ampak sem na kelnarjevo vprašanje "Misto?" odgovorila pozitivno in na sliki lahko vidite rezultat tega odgovora. Kasneje sem ugotovila, da to pomeni "mešano". :) Na podoben način so stregli tudi pecivo. Na ličnem vozičku so ga prevažali od mize do mize in ga delili po željah strank.

 Slike niso bogvekaj, ker ni bilo najbolj primerno fotografirati, zato sem to počela bolj špijunsko. 

Na sliki lahko vidite:
Pred dvojno predjedjo nas je v košarici čakala focaccia (značilen italijanski kruh) in slane preste.
1. Polento s sirom, suho klobaso in gobami.
2. Rižoto z rdečim vinom
3. Krožnik "misto" :)
4. neke vrste čokolado z vanilijevo kremo 
(mimogrede, smrt za vago in raj za brbončice)



Pa še malo vzdušja...



 Pri italijanski kulinariki ne moremo mimo kave, ki naj bi praviloma bila macchiato, na spodnji sliki pa lahko vidite odličen cappuccino.

 

Pa če gremo še malo iz kuhinje in se najprej ustavimo v našem hotelu. 
Vem ja, sanjsko. Koo sem prišla v sobo sem se najprej od sreče metala po postelji. Zrelost na vrhuncu. ;)



 Pa še malo naju. :*
Skupinsko sliko s taščo, pa smo pozabili narediti. :/

 In še nekaj slik prečudovite Verone:



Italija me je resnično očarala, čutim se povezano s temi ljudmi in kulturo, čeprav nimam pametnega razloga za to...
....no, zato je po Veroni padel plan: za prvi maj gremo v Toskano! 
To bo krasno potovanje in zelo zanimiv zapis na blogu. do takrat pa bom skuhala kaj italijanskega, da prej mine do pomladi.  ;)
V AGRINI KUHINJI tudi NIKITINA KUHINJICA
( 28. 8. 2014)

Na sejmu AGRA v Gornji Radgoni, ki je potekal od 23.-28. 8. 2014, so organizatorji med drugim speljali tudi projekt AGRINA KUHIJA, v sklopu katerega so se predstavljali priznani slovenski kuharji z domačo slovensko hrano. Da zadeva ne bo tako "v kontekstu", sem med dogodek za nekaj uric posegla tudi jaz, z nekoliko drugačnimi okusi in jedmi, vendar pripravljenimi z vso domačnostjo, kot se za mojo kuhinjico spodobi. Kuhanje v živo je bila zame neprecenljiva izkušnja in veste; takrat, ko nekaj delate s takšnim veseljem, da pozabite na vse, samo lepo vam je? Tako je meni bilo tistega dne in upam, da bom takšnih izkušenj deležna tudi v bodoče. Zadovoljstvo pa ni bilo le iz moje smeri, ampak tudi iz smeri degustatorjev, ki so nad mojo kuharijo bili zelo navdušeni. Spodaj si lahko ogledate galerijo in preberete in preizkusite recepte, ki sem jih pripravila.

 






RECEPTI IZ ODPRTE KUHINJE NA SEJMU AGRA:

Za zajtrk/malico sem pripravila puhasto zelenjavno omleto, ki je zaradi načina priprave na dnu hrustljavo zapečena, po vrhu pa mehka in sočna. V receptu sem uporabila zelenjavo, ki sem jo kasneje dodala tudi  v Chili con carne.  Priporočam vam, da se sprehodite po domačem vrtu, če ga seveda imete, ali na tržnici/ v marketu izberete zelenjavo, ki je sezonska, sveža in po vašem okusu.

ZELENJAVNA OMLETA S HRENOVIM PRELIVOM
(za 2-3 osebe)

4 jajca
1 žlica kisle smetane
slab deciliter mleka
paprika
fižol
koruza
peteršilj
sol
poper
rožmarin
čili
origano 
česen v prahu
olivno olje
Hrenov preliv: 2 dcl polnomastnega tekočega jogurta, 1 velika žlica hrena, sol, poper, šopek nasekljanega peteršilja

Jajca, mleko, smetano in začimbe razžvrkljajte z metlico. Dodajte pest na drobno sesekljane paprike, malo fižola in koruze ter šopek sesekljanega peteršilja. V ponev vlijte malce olja in segrejte. Prilijte zmes, jo pokrijte z alu-folijo in pecite na srednji temperaturi 10-15 minut.
Sestavine za hrenov preliv zmešajte in ga servirajte k omleti. Ta bo omleto prijetno osvežil.




Za glavno jed sem pripravila mehiško jed iz enega lonca - Chili con carne. za to jed sem se odločila iz večih razlogov:
1. Priprava je relativno hitra (dobra ura s predpripravo vred)

2.  Ta jed se večino časa kuha kar sama, zato lahko med tem pripravim še druge jedi.

3. Prav vseeno je, če pripravljam količino za dve osebi ali pa 9 l lonec, kot sem ga na AGRI, saj je postopek popolnoma enak.

4. Zelo malo posode!

5. Jed je zelo okusna in kot sem lahko opazila, za veliko ljudi, tudi povsem nova.

Torej... več kot dovolj razlogov, da pripravite svoj prvi Chili con carne!

CHILLI CON CARNE
(za prb. 1,5 l jedi)

15 dag mletega mesa
1 pločevinka pelatov
1 pločevinka fižola
pol pločevinke koruze
1 čebula
strok česna
majhen košček ingverja
čili (svež, v prahu, v pasti...)
ščepec cimeta
sol
poper
olje
beli kruh
kisla smetana

Na malce olja prepražite na drobno nasekljano čebulo, česen in ingver. Dodajte nezačinjeno mleto meso in ga šele med praženjem začinite s soljo, poprom in čilijem. Meso dobro prepražite in ga zalijte s pelati in pol kozarca vode (vodo vlijte kar v embalaže od pelatov). Dodajte začimbe,  premešajte in pokuhajte za deset minut. Sedaj dodajte še fižol skupaj z vodo v kateri je konzerviran - ta bo celotno jed perfektno zgostila. Po tem času dodajte še koruzo in jed kuhajte še naslednjih deset minut. Servirajte z žličko kisle smetane in kosom belega kruha. 
Tukaj is lahko pogledate tudi posnetek priprave:
https://www.youtube.com/watch?v=p5LIwdRZ4VI




  Za sladico sem pripravila mini muffine, ki so bili zelo pripročni za degustacijo.



MINI MUFFINI Z LEŠNIKI
(za 58 mini muffinov - 2 pladnja za 24 mini muffinov)

1 jajce
1 dcl mleka
40 ml olja
100 g moke
pol vrečke pecilnega praška
3 žlice sladkorja
1 vanili sladkor
2 rebri jedilne čokolade
celi lešniki
modelčki za mini muffine

Kot se za muffine spodobi: suhe sestavine skup, mokre sestavine skup. Mokre sestavine z žlico previdno primešajte suhim, da dobite gladko zmes. Čokolado narežite na majhne koščke in jo dodajte zmesi. Testo polagajte v pripravljene modelče tako, da bodo polni na tri četrt. V vsak modelček dodajte n vrh še celi lešnik, ki ne bo samo okusen dodatek, ampak tudi lep okras.  Pečico segrejte na 190 C in pecite slabe pol ure (dokler ne dobijo lepe barve).


Охрид - Македонија
Ohrid -Makedonija
(14.-29. 6. 2014)
Mednarodni seminar makedonskega jezika, kulture in literature

Večina študentov je 14. junij pričela z izpitnim obdobjem, jaz pa sem na ta dan sedla na letalo in še v nekaj drugih prevoznih sredstev ter se odpeljala na Ohrid, kjer sem se preko fakultete izobraževala o makedonskem jeziku, kulturi in literaturi. Poleg formalnih stvari, zaradi katerih sem ta seminar obiskala, pa je vsekakor najpomembnejše dejstvo, da sem spoznala mnogo ljudi iz vsega sveta, ki bodo za vedno ostali v mojem spominu. Imeli smo se fenomenalno, od potepaja po Ohridu, žurk ob jezeru, skupnim spopadanjem z mačkom sredi predavanj, deljenje majhnih trenutkov, ki se ti lahko zgodijo samo v popolnoma tujem kraju s tujimi ljudmi. Ohridska izkušnja je vsekakor neprecenljiva in vsi, ki imate priložnost izkusiti kaj podobnega, vam to izkušnjo toplo priporočam. Čeprav sem v Makedonijo prispela z nekoliko mlačnimi občutki, sem se vrnila zaljubljena v Makedonijo in tamkajšnje ljudi, ki so tako zelo sproščeni... tega v naših krajih pač ne vidiš vsak dan. V Makedonijo se bom vsekakor še vrnila, upam pa tudi, da se bom v prihodnosti še kdaj srečala z ljudmi, s katerimi sem preživela čudovita dva tedna mojega življenja.

V spodnji galeriji si lahko ogledate nekaj ohridskih utrinkov.

V hotelu, kjer smo stanovali, so stregli več ali manj tradicionalno makedonsko hrano. Na prvi sliki lahko vidite znamenito makedonsko jed tavče gravče, na drugi sliki je sarma v listih vinske trte, na tretji sliki je nekakšna verzija čuftov, na zadnji pa mesna musaka.



Mastili smo se tudi z ribami in seveda slavno šopsko solato. Ko smo že pri ribah je potrebno omeniti ohridsko pastrmko, ki je pa žal nisem probala, saj je za njo potrebno odšteti precej denarja.



Sladkali smo se s slastnimi malimami in tulumbo, ki smo jo jedli praktično vsak dan za sladico po kosilu ali večerji.


Seveda nisem pozabila nabaviti tudi nekaj kuharskih knjig. ;)


Nekaj utrinkov slikovitega Ohrida:

Pa še nekaj družabnih: 

Tečaj Sommelier ljubitelj
maj, 2014

Z željo, da bi kulinariko spoznala tudi iz bolj tekoče strani, sem se v začetku maja vpisala na tečaj Sommelier ljubitelj, ki je tokrat potekal v Mariboru. Tečaj je bil izjemno zanimiva izkušnja. Predavanja so potekala en mesec, dvakrat na teden po 4 ure na dan; tri ure smo ponavadi obravnavali teorijo, ki so jo predavali največji slovenski strokovnjaki s tega področja, drugi del, t.i. mokri del tečaja, pa je potekal v družbi predstavitve uspešnih slovenskih vinarjev. Tekom predavanj so nas presenetili tudi s predstavitvijo oljarne, kjer smo prav tako bili deležni degustacije. Tekom predavanj smo obdelali slovenska in tuja vina, učili smo se o vinogradništvo nasploh, o pokušanju vina, strežbi, pripomočkih, gastronomiji in še in še... V sklopu "mokrega dela" smo vse skupaj poskusili približno 90 vin, torej lahko rečemo da smo bili zelo pridni. ;) Zadnji dan, smo doživeli še čudovito kosilo s petimi hodi v hotelu Piramida, kjer smo seveda uživali tudi ob vinih, ki so se popolnoma ujemala s kulinaričnimi užitki. Tečaj mi je odprl nova obzorja in vem, da to ni bila enkratna izkušnja, ampak se bom v tem kontestu še izobraževala. Nekaj utrinkov si lahko pogledate v spodnjih kolažih.

Na prvi fotografiji je degustacijska soba, kjer smo pokušali vina. Desno je utrinek iz degustacije olj in pa nekaj fotografij iz degustacije vin.


Malo za lušte... na spodnjih slikah je zaključna večerja. Za hladno predjed je bila postrežena kuhana šunka s šparglji in permazanom, juha je bila kremna korenčkova, tretjo jed je predstavljal kanelon iz brancina s krompirjevim rižem. Glavno jed je predstavljala svinjino z belo polento, stročjim fižolom in rdečo peso in še sladica, ki je bila sestavljena iz zanimivih segmentov, ki jih je družil bezek. Vse to - ob dobrem vinu. 
Osebno me je najbolj navdušila svinjina, pa tudi sladica ni bila švoh.


Pa še ena pozerska. :) Diploma sommelier ljubitelj in posodica taste de wine na verižici.



Tekom tečaja sem spoznala nove ljudi, s katerimi smo se zelo ujeli in zadnji dan tečaja tudi primerno proslavili ob dobrem vinu. Tukaj je ena skupinska (polovica jih že manjka). :)


Berlin/Hamburg/Lübeck
26. 4. -1. 5. 2014
Za prvomajske praznike sva s fantom (kot ponavadi), planirala nekajdnevni dopust v tujini. Tokrat se nisva odpravila sama, ampak sva na zadnje sedeže posadila še odlično družbo. Najprej smo se  za tri dni odpeljali do Berlina. Tretji dan smo krenili proti Hamburgu, kjer smo preživeli preostanek dopusta. Preden smo se namenili proti domu smo se odpeljali še v  idilično mesto Lübeck.
Celotno potovanje je bila čudovita izkušnja, ki je ne gre pozabiti. Doživeli smo tako dnevno življenje z ogledi mnooogih znamenitosti, kot tudi nočno življenje, ki ni bilo nič manj zanimivo. Kot vedno, sem tekom potovanja skušala nabrati nekaj kulinaričnih utrinkov, vendar mi tokrat misija ni popolnoma uspela. Čeprav sem si dolgo želela v Hamburg, da bi videla legendaren Fischmarkt, pa je bil na dan našega letovanje zaprt, saj obratuje le ob nedeljah. Podobno smolo smo imeli v Berlinu, kjer smo se veselo odpravili na turški bazar, ki je bil ravno tako, ravno na ta dan zaprt. Pa vseeno; v spodnji galeriji si lahko ogledate nekaj kulinaričnih utrinkov pa tudi kakšnega družabnega. O tamkajšnji tržnici pa bom pisala kdaj drugič - nemška mesta so mi namreč tako zelo všeč, da se bom tja vsekakor še vrnila.
Ko se voziš dobrih deset ur, prispeš v ogromno mesto, razpakirš in si lačen kot volk, bežiš do prvega kebaba. Prvi (a ne tudi zadnji) berlinski kebab je bil odličen. Morda je bil zares, morda pa je bila kriva le volčja lakota. ;)
  V nedeljo se je v Berlinu dogajalo. Na Alexanderplatzu smo si ob hladnem pivu privoščili tradicionalni currywurst in pečen krompir v foliji z jogurtovo omako.
Ker je Berlin pestro multikulti mesto, si tam lahko privoščiš najrazličnejšo kulinariko. Na spodnjem kolažu lahko vidite kitajske dobrote iz voka.

  

Ob eni izmed "velikih lakot", sva s fantom zavila v špansko restavracijo, kjer sva si privoščila ploščo tapasov. Na plošči so bili poleg pečena krompirja tudi rakci, jajčevci, bučke, sardele, chorico klobase, ki so pekle ko hudič, perutninski ražnjiči, čebulni obročki...


V Hamburgu smo se ustavili v nemški restavraciji, kjer so se večinoma jedli sočni šnicli na tisoč in en način. Ob veliki količi piva, seveda. Če se morda čudite mojemu pivu na slamici, ki je zelo neapetitne barve - to je dizel. :)


Če si že v Hamburgu, ogromnem pristanišču in mestu ribičev, je seveda potrebno poizkusiti tudi ribe. Na spodnjih dveh slikah je losos, na zgornjih dveh pa smo že malo pozabili, kaj točno smo jedli. :)

 
Poleg vse te hrane je seveda potrebna tudi hidracija... B)
V Lübecku se nam je že kar precej mudilo, zato smo si privoščili le odlično kavo na trgu, kjer so za dobro vzdušje skrbeli mlada amaterska bobnarska skupina.

 
Pa še nekaj družabnih...

Македонија
25-30. март, 2014
V torek, 25. 3. 2014, smo se študenti odpravili na strokovno ekskurzijo v Makedonijo in na Ohrid. Imeli smo se nepozabno, seveda v študentskem stilu. ;) Zrihtala pa sem tudi nekaj kulinaričnih utrinkov. Več v spodnji galeriji:

Kamorkoli grem, je nujno treba obiskati tržnico. Skopska tržnica leži v turškem delu mesta in je zelooo nasičena, tako da se brez problema izgubiš v labirintu vsega: od hrane, pijače, oblačil, vinilk do šamponov... 



Na spodnji sliki si lahko ogledate tipično makedonsko hrano iz žara, postreženo v kafani. Desno zgoraj lahko vidite pletenko; kare in slanina zavita v kito - njami. Desno spodaj je makedonska solata, v sredini pa se nahaja eden najbolj pregrešnih hamburgerjev mojega življenja. 
Vse skupaj je bilo odlično!


 Na spodnji sliki lahko vidite jedi, ki smo jih dobili postrežene v hotelu. Moram priznati, da ta hrana ni bila nič posebnega, poleg tega je bilo vse preslano, kar je za makedonsko hrano baje značilno. Levo zgoraj je značilno makedonsko ocvrto testo, katerega ime sem pozabila. :)
 Po obliki in okusu spominja na naše langaše.


Poleg hrane, smo seveda morali skrbeti tudi za hidracijo. ;)

Skopsko - odlično pivo, baje še Čehi to priznajo.


Oh, my darling irish coffe in Drama cafe!
 

Makedonci imajo zaradi visokih temperatur in veliko sonca 
odlična rdeča vina. Preizkušeno!
 V ta malih glažekih je njihovo značilno žganje mastika.
 

Še en družaben kolaž:


In še ena skupinska: 
 
20. Tekmovanje kuharjev amaterjev revije Naša žena
Tema tekmovanja: priprava kosila za krizne čase

V soboto, 16. 11. 2013, je v majhnem slovenskem mestecu Zagorje ob Savi, potekalo že 20. tekmovanje kuharjev amaterjev, ki ga organizatorji pripravijo zmerja v drugem slovenskem kraju. Na pobudo naše babice, sem se tekmovanja udeležila tudi jaz, ob zvesti pomoči mojega fanta Blaža. Za jedilnik sva izbrala blitvo, korenček in čičeriko z govedino, pripravljeno v voku. Jed je super uspela in čeprav nisva požela prve, druge ali tretje nagrade sva z izkušnjo več kot zadovoljna. Enega izmed krožnikov je ocenila komisija, preostanek jedi pa smo ponudili na veliko mizo, kjer smo na koncu poskušali jedi, ki smo jih pripravili vsi tekmovalci. Priznati morem, da se je zelo opazila zadrega pri pokušanju "nečesa novega" (moje jedi), kar me je nekoliko presenetilo. Torej bi ljudem predlagala, da se ne bati novih jedi in jih le poskusite, saj vas lahko zelo prijetno presenetijo. Splošna izkušnja je bila izredno pozitivna, dobili smo tudi zelo praktične tolažilne nagrade, med drugim tudi Tefalovo ponev, konopljino olje in kup pripomočkov za kuhanje, ki sem jih bila zelooo vesela. :)

Več utrinkov si lahko ogledate v spodnji galeriji:  

Najprej je bilo seveda na vrsti pranje, sekljanje, mešanje, kuhanje... naj povem, da v tako profesionalni kuhinji nisem še nikoli kuhala, zato mi je to bilo v posebno veselje.
 


 Na spodnji sliki lahko vidite jed, ki sem jo pripravila. Res odlična kombinacija, ob priliki objavim tudi recept. ;)



Še ena gasilska slika vseh tekmovalcev, pomočnikov in organizatorjev, podelitev priznanj in nagrad ter bogato obložena miza z jedmi, ki smo jh pripravili tekmovalci.


No, pa še moje prvo (čeprav skromno) kuharsko priznanje. 




Mallorca
25. 10 -1. 11.2013

Po dooolgem poletju brez morskega dopusta, sva s fantom sredi oktobra v dobri veri po lepem vremenu in toplem morju, rezervirala teden dni počitnic na španski Mallorki. Let je bil prijeten in iz mrzlega Graza sva čez dve uri vkorakala v vročo, nič kaj jesensko Mallorco. Hotel je bil super, ponudba all inclusive kar je dobro za denarnico in slabo za preveč lačne oči in posledično utrujeni želodček. Stanovala sva blizu glavnega mesta otoka, Palma de Mallorca, kamor naju je dnevno zapeljal mesni avstobus v približno dvajsetih minutah. Seveda sva si ogledala stari kot tudi novejši del mesta, naletela sva tudi na praznični dan, ko so ulice zaživele in dan je minil kot mignil. Obiskala sva tudi znamenito plažo Platia de Mallorca, znamenito Schinkenstrasse, kjer so si Nemci dejnsko zgradili Nemčijo v Španiji. Odpravila sva se tudi v drugo smer, na plažo Palmanova, kjer sva si en dan privoščila obisk Marinelanda, ki je bil ob tem letnem času pravo razočaranje. Za tole rubriko sem izbrala predvsem dogodek in slike, ki bodo zanimale kulinaričnega navdušenca. Tekom potovanja sva namreč naletela na mallorško tržnico, kjer sva imela KAJ za videti. :) Škoda besed, raje si poglejte spodnjo galerijo. 






Še nekaj kulinaričnih doiživetij izven tržnice:



Pa še nekaj utrinkov uživancije brez hrane :)


 

Sejem AGRA 2013
Gornja Radgona, 24. – 29. avgust 2013

Prejšnji teden je v majhnem pomurskem mestecu potekal že 51. kmetijsko-živilski sejem AGRA. Pri njih sem kot študentka zaposlena skorajda vso poletje, zato sem pripravo in izvedbo tega projekta nekoliko bolje spoznala. 
Vsekakor lahko potrdim, da dogodek take razsežnosti terja mnogo več truda, časa, potrpljenja in organiziranosti kot izgleda na prvi pogled. Na sejmu je moč videti kmetijsko mehanizacijo, prehrambne izdelke ter tudi zavode, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. V petih namenskih dvoranah lahko prisluhnete mnogim posvetom in okroglim mizam, kjer obravnavajo aktualne problematike s področja kmetijstva, lahko se podate tudi na prodajno stojnico, v hleve na ogled živine, v lepo urejene vzorčne nasade ali otroke peljete v manjši lunapark. V nedeljo, ponedeljek in torek se vrstijo tudi podelitve priznanj ocenjevanja medu, vina, mesnih izdelkov, mlečnih izdelkov in sokov.  Sejem je vsekakor svojevrstno doživetje in čudovit izlet tako za družine željne zabave, kot tudi za ljudi, ki sejem obiščejo iz strokovnega vidika. Spremljevalni program je pester in vsakdo bo našel kaj zase. V spodnji galeriji si lahko ogledate nekaj utrinkov, ki sem jih zbrala tekom dogajanja na sejmu AGRA.


Na sejmu so podjetja nudila veliko število degustacij za obiskovalce. Posebno mesto je letos zasedla tudi industrijska konoplja in predstavitev njenih pozitivnih učinkov.


V torek je na sejmu že tradicionalno dan posvečen vinogradnikom. Tokrat, so ti organizirali protest proti trdim prijemom aktualne vlade glede vinogradništva.

V sredo je potekalo tekmovanje v kategoriji najtežje buče in v kategoriji najlepše zbirke okrasnih bučk. Najtežja buča je tehtala kar 178 kilogramov.  
Hkrati je potekalo tudi kuhanje bučne juhe in degustacija. Juha je bila tako dobra, 
da sem jo degustirala kar dvakrat. ;)


Tekom sejma nas je spremljala tudi kraljeva delegacija. Svojo kraljico ima poleg vina (organizator Vino Slovenije- Pomurski sejem), tudi med in mleko. Slišati je bilo, da kmalu lahko kraljevski naziv pričakujemo tudi na področju mesnih izdelkov.


Letošnji sejem AGRA je bil zelo zanimiva in za nas realizatorje tudi kar precej naporna izkušnja. Če se ga letos iz katerega razloga niste udeležili, vam toplo priporočam, da to storite naslednje leto, na že 52. sejmu AGRA v Gornji Radgoni.

 
VIKEND V PODČETRTKU
Po napornem izpitnem obdobju je bilo nujno potrebno organizirati sproščen vikend v dvoje. tokrat sva se s fantom odločila, da ne greva kam daleč, ampak skušava malce pogledati tudi naša čudovito Slovenijo. Tako sva najela apartma v Pristavi pri Mestinju, nedaleč vstran od priljubljenih term Olimje. Hiša je bila skrita na visokem hribu od koder se je kazal čudovit razgled na pokrajino. Uživala sva v termah, v zvokih narave, skupnih trenutkih, seveda pa sva si vzela čas tudi za dobro hrano. 
Navdušila naju je gostilna Jurg, ki leži na samem v gozdu, le kakih 5 kilometrov od najinega apartmaja. Okolico imajo lepo urejeno: otroška igrala, velika sončna terasa, ribnik z ribami ki jih nudijo tudi na meniju, zunanjim žarom in še in še. Posebej je potrebno pohvaliti nadvse profesionalen in prijeten odnos ter seveda odlično hrano.  Med tem, ko sva čakala na naročeno jed, so naju postregli z domačim kruhom in zaseko na čebuli. Jedilnik je sestavljen zelo izvirno in te popelje skozi celoten koncept gostilne. Seveda se izmed vseh odličnih jedi nisva mogla odločiti le za eno, zato sva naročila ploščo za dve osebi, iz katere bi se zlahka najedli trije ali celo štirje jedci. Zraven so ponudili lokalno vino, ki je večerjo lepo zaokrožilo. Cene so nekoliko višje, a jih kvaliteta vsekakor opraviči. Želela bi vam pokazati tudi kako sladico, vendar sva po plošči s štirimi vrstami mesa in prav toliko prilogami omagala. Več si poglejte v galeriji:
 Odlična večerja v gostilni Jurg - priporočam!

Še nekaj utrinkov... dopustniški zajtrk, igranje družabnih iger, idilični vrt pred samostanom...  :)


 
KUHANJE LOVSKEGA GOLAŽA NA BJELOVARSKEM SEJMU

25. in 26. maja je v Hrvaškem mestu Bjelovar potekal sejem Živjeti s prirodom. Med drugimi aktivnostmi je bilo organizirano tudi tekmovanje v kuhanju lovskega golaža, ki se ga je udeležila tudi ekipa Pomurskega sejma iz Gornje Radgone. Za pomoč so vzeli zraven tudi mene in skuhali smo odličen golaž, ki je zmanjkal v manj kot dveh urah. Skrivnega recepta vam sicer ne morem izdati, lahko pa vam povem, da za dober golaž potrebujete dobro divjačino, hladen špricar in veliko dobre volje! :) Sicer se nismo usvrstili med prvi tri, ampak prazen lonec in kar nekaj pohval s strani ljudi je več kot dovolj. Malce nam ga je zagodlo vreme, a nasrečo ni pokvarilo veselega vzdušja, ki je vladalo skozi cel dan. V spodnjem kolažu slik, si lahko ogledate nakaj utrinkov. 



VIKEND DOPUST V ROVINJU
(28-30.4.2013)

Po napornem vsakdanjiku sva si s fantom privoščila vikend na morju. Res je pasalo in spet imava nekaj norih spominov. ;) No, kot se za naju spodobi, sva dopust preživela zeloo kulinarično. Več si oglejte v spodnji galeriji:


Pogled iz apartmaja:

Dan se najbolje začne z dobrim zajtrkom... te štruce pa se spominjam že iz otroštva, ko smo kampirali in smo vsako jutro jedli svežo belo morsko štruco... 

 

Ko si privoščiš pojedino... mislim, da ta slika vsakega pusti lačnega.... :)
Jedla sva klapavice oz. dagnje in ribjo ploščo, ki je sicer namenjena za eno osebo. :o


 


Idila in romantika... ;)


Na tržnici sva našla simpatično gostilnico...


 Privoščila sva si lignje in orado. Vzdušje je bilo tapravo, saj sva sedela tik ob ribarnici in tržnici, zato so se jedi zdele toliko bolj sveže in pristne. Za zraven pa seveda blitva s krompirjem in tržaška omaka.


Vsako dobro jed je treba dobro poplakniti zato sva na račun hiše dobila tudi štamprli medice... :) 

 
 

SEJEM V WIESELBURGU  - "AB HOF"

(1. 3 - 4. 3. 2013)

Od petka 1. 3 pa do ponedeljka 4. 3 je v avstrijskem mestu Wieselburg potekal sejem z imenom "AB HOF" kar bi lahko prevedli "Iz dvorišča". Wieselburg je od mojega doma (Maribor) kar precej oddaljen (cca. 250 km), zato je to bil kar celodneven izlet v našo sosednjo državo Avstrijo. Rdeča nit sejma je bila ekološko pridelana hrana. Mnogo je bilo degustacij, še posebej iz buč, ki so za avstrijce tako značilne. Tako smo lahko poskusili kruh v bučnem olju, bučno žganje, bučna semena z različnimi oblivi (vanilijo, čokolado) in podobno. Predstavljena pa je bila tudi mehanizacija za pridelavo moke, testenin, razni rezalniki, sekljalniki in podobno. Manjkale niso tudi prikolice za prodajo hrane. Seveda pa je bilo poskrbljeno tudi za hrano in pijačo. Večinoma smo si v improviziranih gostilnah lahko naročili klobase na tisoč in en način. Zanimivo jed je ponujala tudi ena od turističnih kmetij, ki je pripravljala krompirjeve svaljke z makom, ki je mimogrede, šel za med. Zanimiva mi je bila tudi razdelitev dela med gostincui, tako je na primer en gostinec nudil samo hrano, tisti poleg njega pa samo pijačo - odlična organizacija in dober efekt. Seveda je bilo tu in tam poskrbljeno tudi za glasbo, kjer so me navdušili z igranjem na preproste lesene "kuhle". Vzporedno so potekala tudi predavanja, predstavitev izdelkov iz ocenjevanj kakovosti in razne prezentacije na odrih (na enem izmed njih smo lahko spremljali kuhanje v živo). Skratka, sejem je bil pravo kulinarično doživetje in vam priporočam, da se ga ob priliki udeležite tudi sami. Spodaj sem pripravila še nekaj fotografij. 

Bila je velika gneča! To je vsekakor dobro za organizatorje, malce nadležno in utrujajoče pa za obiskovalce.


Čudovit, ogromen kos mesnega sira ali kot mu pravijo Avstrijci - Leberkäse.


Po sejemskih cenah so prodajali tudi lovska in ribiška oblačila, klobuke, obuvala...
 

Na spodnjih dveh slikah lahko vidite mesoreznice in napravo za izdelovanje testenin.




 Na odrih kot je ta, smo si lahko ogledali kuhanje v živo.


Po celotni hali razpostavljene mize, ki so bile konstantno polne lačnih obiskovalcev.



Prodajali so tudi bogato obložene kruhke - predvsem s suhimi mesninami in domačimi paštetami.


Na razpolago je bilo tudi obilo kisa in različnih olj, ki smo jih lahko poskusili s koščkom kruha.



Tudi mi smo postali lačni. Jedla sem krompirjevo klobaso s kislim zeljem in črnim kruhom. Bilo je odlično!


Na spodnji sliki si lahko pogledate jedilnik, ki je zelo zanimiv. Več ali manj se vsaka jed v ponudbi konča z besedo "wurst". :) 



Ni komentarjev:

Objavite komentar

Komentar/Comment